In potem je tukaj dejstvo čevljev. Medtem ko v Kopru kraljujejo po najbolj trgovsko obarvani trgovski ulici kraljujejo prodajalne obutve, s tem je obutev na nogah povprečnih koprčanov(in jasno tistih ki v tem mestu delajo nine-to-five), videti nekoliko boljša..., novejša..., ali pa vsaj nekje bližje modnim trendom. Tukaj vidim fly-flot-ke, kakšne sandale na paske od ispred pet do devet let in tako dalje. Dekleta si še navlečejo kako fluorescentno 'strapless' zadevo, ki naj bi pokrila 'marelice', fantov pa..., nisem videla fantov!?..., verjetno igrajo PS doma ... ;)
Aja, med tem in tistim zadnjim barom je celo ena avtošola, pa dva fotografska studia, malo oblačil in ena obutev..., lahko da dve samo ima potem ena izjemno slabo promocijsko taktiko...
Ogromen plakat o prodaji in odkupu zlata kraljuje na enem od robov, ampak ni videti poslovalnice, brati pa se še nisem lotila.
Vse je videti staro, ne-negovano, umazana okna, še bolj umazana vrata v prodajalne, neraven asfaltiran pločnik, poštepana vozišča, ful tisto..., industrijsko komunistično obrobje velikega industrijskega komunistično obarvanega mesta.
Največja faca mi je bil moj 'Garmin'..., ko sva zavila z ravnice proti prvim stavbam tega mesteca je že govoril, da smo prispeli na cilj...! Zame je pa čudo tehnologije, da ga je sploh videl s tam daleč gor ;)
V vsem tem moram najti smisel, in ga bom, če odmislimo denar in še nekaj teh dolgočasnih sitnosti.
Nekje mora biti nekaj, poleg prekrasne vrbe žalujke v parku, kar bo vredno pisanja in moje stare dobre dvestotke.
